Zelenjavna prehrana je edina, ki lahko reši planet

Claudina navarro

In se rešimo. Vodilni svetovni strokovnjaki za prehrano so ugotovili, da je v bistvu rastlinska in organska prehrana najboljša za zdravje ljudi in planet.

Človeštvo ima novo znanstveno referenco, da se hrani glede na potrebe telesa in zmogljivosti ekosistemov in planeta. 37 strokovnjakov iz 16 držav si je tri leta prizadevalo za oblikovanje trajnostne prehrane za vse človeštvo, rezultat pa je v bistvu rastlinska prehrana, ki se močno razlikuje od sedanje prehrane v najbogatejših državah.

Znanstvenike sta sklicala forum EAT (nevladna organizacija) in medicinska revija Lancet. Eden od sovoditeljev skupine je Walter Willet, najbolj citirani nutricionist na svetu in profesor na univerzi Harvard. Drugi je Johan Rockström iz Stockholmskega centra za odpornost (Švedska) in Potsdamskega inštituta za raziskave podnebnih sprememb (Nemčija).

"Potrebna je korenita sprememba"

Poročilo komisije EAT-Lancet (lahko si ga preberete tukaj) pravi, da je za prehrano naraščajočega svetovnega prebivalstva (leta 2050 naj bi dosegel 10 milijard ljudi) potrebna "korenita sprememba", ne da bi pri tem povzročila katastrofalno škodo planetu in svetu. zdravje ljudi.

Proizvodnja hrane je treba upoštevati potrebe ljudi, podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti, rabe tal in vode ter ciklov fosforja in dušika, pravijo znanstveniki.

Nadaljevanje, kot do zdaj, ni mogoče, "pravijo nam zelo slabo," pravijo. Tim Lang, profesor na londonski univerzi, pojasnjuje, da moramo spremeniti globalni živilski sistem na način, ki še ni bil viden, in to na način, ki je prilagojen okoliščinam posamezne države.

Cilji trajnostne prehrane: zmanjšajte meso in povečajte zelenjavo

Poročilo predlaga naslednje cilje za leto 2050, ki bi nato omogočili doseganje ciljev OZN za trajnostni razvoj in Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah:

• Zmanjšajte svetovno porabo rdečega mesa in sladkorja za polovico. Ta cilj bo zahteval večje spremembe v državah, ki jih najbolj porabijo. Na primer, v Združenih državah Amerike v povprečju zaužijejo 6,5-kratno priporočeno količino rdečega mesa. Da bi dosegli cilj, bi morali zmanjšati svojo porabo za 84%. Povprečen Evropejec bi moral zmanjšati prisotnost mesa na svojih jedilnikih za 77%.
• Pomnožite z dvema porabo oreščkov, stročnic in zelenjave.
• Zapravljeno hrano prerežite na polovico.

S temi spremembami se ne bi le zmanjšal pritisk na vire in ekosisteme planeta, temveč bi se izboljšalo tudi pridobivanje hranil in zdravje prebivalstva, saj bi večja poraba mono in polinenasičenih maščobnih kislin in manj nasičenih maščob preprečevala 10,9 in 11,6 milijona prezgodnjih smrti.

Avtorji predlagajo, naj svetovne oblasti sprejmejo ukrepe za spodbujanje prehrane na osnovi hranljive rastlinske hrane in naložbe v infrastrukturo za izboljšanje razpoložljivosti in dostopa do trajnostne hrane. Predlagajo tudi, da se uvedejo omejitve pri oglaševanju nepriporočenih živil.

Več oreščkov kot rdečega mesa

Poročilo sicer ne gre tako daleč, da predlaga 100-odstotno rastlinsko prehrano , vendar zelo jasno poudarja, da bi morala živila živalskega izvora in zelenjava zasedati trajnostno prehrano.

Tako predlaga smešno povprečno dnevno porabo 14 g rdečega mesa. Namesto tega priporoča 75 g (suha teža) stročnic in soje ter 50 g oreščkov.

Ta priporočila temeljijo na dokazih, ki kažejo na najpomembnejše doslej opravljene epidemiološke študije. Kot je izrecno naveden v odstavku poročila, da poudarja koristi rastlinske prehrane:

"V pregledu je ameriška vladna komisija za prehranska priporočila ugotovila, da je uravnotežena vegetarijanska prehrana za ljudi, starejše od 2 let, lahko zdrav način prehranjevanja. V največji prihodnji študiji vegetarijanske prehrane ljudje, ki se držijo veganske, vegetarijanske, ribje ali polvegetarijanske diete, imajo 12% manjše tveganje za smrt kot vsejedje. "

Poleg tega je bila prehrana za reševanje planeta foruma EAT navdihnjena in je združljiva s tradicionalnimi prehranskimi modeli, ki že vrsto let kažejo svoje prednosti za zdravje prebivalstva, na primer mediteransko prehrano ali okinavsko prehrano.

Potrebna je svetovna kmetijska revolucija

"Oblikovanje in izvajanje novega svetovnega prehranskega sistema zahteva nič manj kot novo svetovno kmetijsko revolucijo," pravi profesor Johan Rockström, sovodja strokovne komisije.

Potrebne spremembe ne vplivajo samo na izbiro hrane. Spremeniti je treba tudi način njihove izdelave. Kmetje morajo zmanjšati emisije ogljikovega dioksida na nič, ohraniti biotsko raznovrstnost, ne povečati površine obdelovalnih površin, zmanjšati onesnaženost s fosforjem, metanom in dušikovim oksidom ter močno izboljšati rabo vode.

Uvedba teh sprememb v proizvodnji in vključitev okoljskih stroškov na primer z davki na meso bo pomenila povišanje cen hrane. Zato je treba zaščititi skupine prebivalstva z najnižjimi dohodki.

Odpadna hrana

Raziskovalci so upoštevali pojavnost živilskih odpadkov iz letine, dokler ne zapusti shrambe. Po podatkih FAO je trenutno ena tretjina proizvedene hrane izgubljena. Ta delež bi se moral do leta 2050 zmanjšati vsaj za polovico. To zahteva več naložb v infrastrukturo, tehnologijo in izobraževanje.

Podpora za ekološko kmetovanje

The Lancet Poročilo je torej potrditev organskih metod, kot so okoljske organizacije in ekoloških kmetov razume. Eno od priporočil poročila bralcem se glasi:

"Razmislite o odločitvah, ki zagotavljajo dodatne koristi za zdravje ljudi in okolje, tako da na primer podpirate okoljsko in družbeno odgovorno kmetijstvo."