"Ta kriza lahko odpre nov način medsebojne proizvodnje, uživanja in povezovanja"
Sira Robles
Pravijo, da nikoli več ne bo nič takega, ampak … kaj pa, če bi bilo tisto, kar je prišlo, veliko boljše? Filozof Francesc Torralba v svoji novi knjigi "Živeti v bistvu. Ideje in vprašanja po pandemiji" (uredniška platforma) trdi, da smo se v tej krizi naučili močnih lekcij, ki bi nam lahko dolgoročno koristile.
Filozof Francesc Torralba je pravkar objavil Življenje v bistvu. Ideje in vprašanja po pandemiji (uredniška platforma) - katere avtorske pravice gredo v SOS Otroške vasi - v kateri trdijo, da nam je svetovna kriza, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, omogočila, da ponovno odkrijemo vrednote, s katerimi se bomo morali soočiti socialni in ekonomski cunami, ki je začel prizadevati naša življenja.
Toda na straneh svoje nove knjige nas Torralba tudi vabi, da si predstavljamo, kako lahko te nove vrednote služijo za oblikovanje drugačnega sveta, boljšega sveta za prihodnje generacije. Svet, ki temelji na bistvenem.
-In kaj je bistvenega pomena v življenju?
-Kaj nas vzdržuje, kaj osmišlja naš obstoj, kaj ostane, ko je vse, za kar smo mislili, da je osnovno, izhlapevalo. Kriza očisti, omogoči vpogled v vsebino. Bogovi padajo, vrednostni papirji padajo, nekatera prepričanja so razveljavljena.
-Kaj smo se naučili?
-Vrednost ponižnosti. Naša malenkost. Ugotovili smo, da nismo samozadostni, niti realnosti nimamo pod nadzorom. To zahteva sodelovanje, preudarnost, dozo zmernosti in vztrajnosti. Naučili smo se, da se iz krize ne moremo rešiti sami. Potrebujemo podporne skupnosti, občutek soodvisnosti in spremembo naše vitalne paradigme.
-Kaj je bolj spodbudilo to ponovno oživitev: negotovost, zavedanje nestanovitnosti sveta ali naša ranljivost …?
-Negotovost je temeljna značilnost našega časa. Ne vemo, kaj sploh na daljavo temu rečemo nova običajna sredstva. Obstaja strah, strah in trepet. Lahko je pasti v obup in nihilizem. Težko je predstavljati nove scenarije. Kriza je pospešila digitalni prehod in ima tako prednosti kot slabosti, pospešila pa je tudi ekološki prehod. To lahko odpre nov način proizvodnje, uživanja in povezovanja.
- Pravite, da so se ob tej krizi pokazale tri vrste odnosa. Kaj jih razlikuje?
-Prvi odnos je, da ga ignoriramo. Drugi odnos je podleči fatalizmu, obupu. Tretji odnos je, da si to razlagamo kot priložnost, priložnost, da ugotovimo, kakšna naj bo prihodnost, kakšne lekcije smo naredili in kakšen nov način življenja moramo ustvariti.
Ta odnos je najtežji, saj zahteva ločitev od preteklosti, duktilnost in prilagodljivost za spreminjanje ustaljenih rutin in protokolov.
-Kaj smo lahko uživali v teh zaprtih življenjih?
-Upočasnitev nam je omogočila, da se ponovno srečamo. Uživali smo v tišini, doma, najbližjih. Ponovno smo odkrili svoje otroke in razvili ustvarjalne rešitve za neuspehe. Kriza je priložnost za spodbujanje domišljije, ustvarjalnosti, saj se običajni procesi ne morejo razviti.
-Ali smo pozabili na oskrbo, najbolj ranljivi …?
-Skrb kot vrednota se je pojavila z veliko silo. Spoznali smo, da moramo skrbeti za najbolj ranljive ljudi in skrbeti za okolje. Glede na to, da smo tako ranljivi, oskrba ni razkošje niti anekdota, vendar je ključnega pomena, da smo še naprej, da lahko razvijamo svoje življenjske projekte.
-Ali so te vrednote ostale ali jih bomo pozabili z enako hitrostjo, kot smo si jih zapomnili?
Težko je vedeti. Ne vemo, kako gosto bo ta moralni usedlina, ki se je pojavila iz družbe, imela v prihodnosti. Da bi sprožili spremembo paradigme, moramo doseči dno, da se zavemo, da poti nazaj ni več. Nekateri se nostalgično oklepajo preteklosti. Drugi, podjetniki, odpirajo nove poti in razvijajo nove projekte. Čas nam bo omogočil, da preverimo, ali bo ta aksiološka preobrazba dolgo živela ali bo izhlapela.
-Kako bi lahko bila prihodnost po vseh naučenih lekcijah?
Zelo različno. Zdravstveni sistem bi lahko okrepili, bistveno izboljšali izobraževalni in socialni sistem. Nastala bi lahko skrbna družba, osredotočena na najbolj ranljive in pozorne na ekosisteme.
-Način, kako proizvajamo in porabimo … bi se lahko spremenil? Pred nekaj meseci se je zdel nemogoč izziv.
-Hypersumerism je uničujoč. Individualizem je žalitev inteligence. Zaviti se moramo k družbi, ki se osredotoča na odgovorno ali zavestno potrošnjo. Treznost se mora razviti kot vrednota, ker je hiperpotrošniški način življenja s svetovnega vidika preprosto nevzdržen. Izdelava manj, poraba manj in odkrivanje post-materialističnih vrednot so bistveni koraki za prihodnost.
-Ali lahko rečemo, da nas je pandemija spet popeljala iz zapletenega v preprosto?
-V bistvu omogoča ta prehod. Živite z manj, da bi živeli bolj trajnostno. Živite z manj, tako da bodo vsi lahko dostojno živeli.
-V svoji novi knjigi pravite, da je skupni talent bistvenega pomena za to, da se rešite. Zakaj?
- Rešitev zapletenih problemov zahteva posvetovalna telesa, odrasle skupnosti, ki vodijo dialog, poslušajo drug drugega in dosežejo soglasje. Na zapletene probleme ni enostavnih odgovorov. Potrebujemo soodgovorno vodstvo, sovoditeljstvo, izvajanje socialne inteligence. Ne moremo biti naivni pri sprejemanju neo-populističnih in neo-mesijanskih rešitev zapletenih problemov.
-Kakšna vprašanja bi si morali zastaviti po pandemiji?
-Kako potolažiti tiste, ki so izgubili ljubljeno osebo? Kako umiriti toksična čustva, kot so krivda, jeza, ogorčenje? Kako se izogniti izbruhu humanitarne krize? Kako artikulirati svetovno upravljanje? Kako prestopiti iz individualne zavesti v globalno zavest? Kako ustvariti zgodbo o upanju?
Če vas je ta intervju zanimal …
Lahko kupite knjigo Francesca Torralbe Živeti v bistvu. Ideje in vprašanja po pandemiji (uredniška platforma) - katere avtorske pravice gredo v SOS Otroške vasi - tukaj.
