"Pravi čas je, da razmislimo, kaj storiti s tem, kar imamo."

Sira Robles

Pisatelj Roy Galán je napisal "Fuerte", ki nam govori o tem, kako moškost lahko postane zapor za mnoge moške (in za mnoge ženske). To je knjiga, ki nam govori o moči tistih, ki se vsiljujejo temu modelu moškosti, pa tudi o njihovi ranljivosti.

Pisatelj Roy Galán v svoji knjigi Fuerte (Blackbirds, 2022-2023) razmišlja o tem, kako družbeno je bil vsiljen poseben način moškega in kako je ta realnost vplivala nanj.

Za tistega, ki je moral živeti, odkar so ga tovariši malo opozorili, da je "peder". Zanj, da so poskušali zahtevati, da je konkretna oblika človeka, kakršne ni nikoli želel biti. "Te knjige ne pišem iz zamere, ampak iz nečesa tako revolucionarnega, kot je upanje," pravi.
"In kaj je upanje, Roy?"
-Upa je, da moški razumejo, da s tem, ko "postajamo" moški, uničimo marsikaj, da se naučimo uresničiti vse tisto, kar smo se naučili, da ubranimo tisto moč, ki smo jo imenovali "človek", kar seveda lahko storimo drugačen in boljši način, tako da je vse to mačizem in strukturna neenakost nekaj preteklosti.
-Ali ste kljub vsemu uspeli biti moški, kot ste si želeli?
- Vsaj mislim, da mi je uspelo, da nisem človek, kakršen so si drugi želeli. In to je že veliko.

-Kaj je moškost?
- Moškost je zapor, to je nekaj, česar se moški učijo zagovarjati, ker med moškimi obstaja nekakšen stalni mandat, nenehno opazovanje.

Ves čas moraš pokazati, kako moški si (in torej, kako malo "ženstven si) in to poleg izčrpavanja in kastriranja ustvarja veliko nasilja okoli tebe. Ker se zgodi tudi eden od premis demonstracije moškosti, ker ste javno sposobni pokazati, kaj lahko počnete in česa jim ne boste dovolili.
-Zakaj mislite, da je bil ta model moškosti vsiljen? Mislite, da ta ideja mačo moškega še vedno velja?
-Ne vem, zakaj je bil uveden, vendar je jasno, da je to, kar smo nalagali in še naprej vsiljujemo. Seveda se ta ideja še naprej podeduje iz generacije v generacijo. Zakaj se sicer uporablja kot žaljiva "peder", da pokličemo tiste moške, ki ne upoštevajo hegemonične ideje moškosti? Zakaj jih imenujejo nenaze?

Žensko žensko še vedno popolnoma klicajo in izenačujejo s krhkostjo. Pomembno je, da se iščejo novi načini, kako biti moški, nove reference za moškost in da nas ne naučijo, da je nekaj narobe s tem, da pokažemo svojo krhkost.

-Miguel Bosé je rekel: "Fantje ne jokajo, ampak se morajo boriti." Mnogi moški so bili ranjeni, predvsem pa vam niso dovolili, da bi izrazili svoja čustva … Ali ste morali jokati zaradi te bolečine?
-Vsi moški morajo jokati, ker so moški ljudje in ljudje morajo biti sposobni izraziti, kaj čutijo. Moške so učili, da če bomo pokazali, kako se počutimo, če bomo svoja čustva in občutke pustili pred očmi vseh ljudi, nas bodo to "zamenjale" z ženskami, ker so to "stvari" žensk.

Moški ne želijo, da bi jih zamenjali z ženskami. Moški želijo biti zelo moški.

Vse tisto "neizraženo", vse tisto, zaradi česar imamo moške povprečno čustveno izobrazbo in v mnogih primerih niti sami ne vemo, kaj čutimo, ker tega dela nismo nikoli ustavili in poslušali. In potem pridejo seveda eksistencialne krize. V mojem primeru sem dobil to izobrazbo in mi je bilo vedno dovoljeno raziskovati svojo občutljivost brez kakršnih koli omejitev. Jokala sem, jokam in upam, da bom veliko jokala z vsem, kar me gane. Nisem sramežljiva glede čustev.
-Ali je ta rana še odprta?
-Vsi imamo odprte rane, ker je življenje samo po sebi največja odprta rana, ki obstaja. Zanikanje tega je kot zanikanje sveta. Do tistih ljudi, ki so me, da bi branili svojo moškost, poskušali potopiti, do njih nimam nobenega občutka.

Želel bi, da več berejo, da potujejo, da so bolj empatični in da me vidijo, ne pa tistega, kar morajo podreti, da pokažejo svojo moč, vendar razumem, da so ravnali tako, kot so bili vzgojeni. Zato se je pomembno boriti za drugo vrsto izobrazbe, za feministično izobrazbo.

-Vaša knjiga je prav tako prošnja za feminizem. Pravite, da vas je feminizem nekako rešil. Zakaj?
-Zavedel sem, da življenjske izkušnje niso edinstvene in osamljene, ampak da gre za strukturni problem.

Resnica je, da veliko žensk pravi, da se poistovetijo z vašim pogledom, ko pišete o tem, kaj čutijo. V svoji knjigi pravite, da so se moški (mi) vedno smejali nad njimi. Se zaradi tega povežete z njimi?
-Mislim, da je med gejevsko skupnostjo in ženskami vedno bilo čudovito zavezništvo. Varen prostor, v katerem boste lahko vi, v katerem boste izrazili svoje želje, ne da bi obsojali sebe in ne da bi obsojali sebe, kraj bistvene svobode za mnoge gejevske fante, ki v svojih družinah niso večkrat našli opore.

Torej so bile ženske večkrat družina gejev.

Tako dolžni smo jim. In mislim, da nas je poleg zatiranja s strani patriarhata združevalo veselje in zadovoljstvo. To je najmočnejša stvar, kar jih obstaja.
-Ženske so tako šibke, da je v kontekstu, kakršnega živimo v zaprtem prostoru, ena največjih socialnih težav povečanje primerov seksističnega nasilja. So šibki vedno usojeni plačati za pokvarjene jedi v družbi?
- Seksistično nasilje je strukturno nasilje, ki se izvaja nad ženskami, ker so ženske, zaradi njihovega upoštevanja, zaradi posebnega mesta, kamor jih postavlja družba in jih poskuša zadržati.

Veliko ljudi še vedno ne razume, kaj je mačizem, kako deluje in kakšne so njegove strašne posledice. Težava, ki je povezana z mislijo, da so ženske stvari in da nam pripadajo ter da, da bi pokazale, da so naše, jih sploh lahko zlomimo. Grozljivo je, da nas učijo, da je celo krožnik vreden več kot telo, celovitost ali nepoškodovanost ženske.
-Kakšen način moramo iti socialno, da bomo tega dominantnega moškega enkrat za vselej pustili za seboj?
-Mislim, da so moški v pravem trenutku, da razmišljajo o sebi, da vidijo, kaj želimo početi s tem, kar imamo, da iščemo prostore, v katerih lahko govorimo o sebi, ne samo z javnih krajev, ne iz teorije ali knjig, ampak iz naše najgloblje intime. To bi bil prvi korak, ki bi ga morali narediti: razumeti, da nismo nesmrtni ali vsemogočni.

-Končno, ali se trenutno počutite močno?
-Ne. Počutim se popolnoma ranljivo. Resničnost tega, kar doživljamo, postavlja vso to ranljivost predse, potrditev, da ljudje potrebujemo druge, skrb in da si moramo pomagati.

Ta soodvisnost je že sama po sebi edina stvar, ki nas lahko okrepi ob sistemu, ki nagrajuje individualnost in konkurenčnost. Ko nekdo reče, da je ranljiv, govori, da ga je mogoče prizadeti, pa tudi, da ga je mogoče ljubiti.

Če želite izvedeti več …

Če želite prebrati knjigo Fuerte (Blackbirds, 2022-2023) avtorja Roya Galána, jo lahko kupite tukaj:

KUPITI