Kateri so glavni kopenski ekosistemi
Obstaja več klasifikacij kopenskih ekosistemov, vendar bi jih lahko povzeli v 3, ostale klasifikacije pa bi spadale med te: travniki, puščave in gozdovi.
Prerije
Obstajajo različne vrste travišč, odvisno od podnebja in geografske lege, to je zemljepisne širine, razmer na območju in drugih. Prerija bi bila nameščena na sredini med gozdnato in puščavsko regijo.
Tundra
Tundra, redko gozdnato območje, v katerem prevladujejo hladno odporni grmi in majhne trave, je tudi travnik. Ta regija je blizu polov ali ledeniških krogov na severu, na Arktiki in na jugu na Antarktiki. Kot alpska tundra ali alpski travnik se imenujejo tudi tundre, ki so v ravninskem pasu vzpona v gore s svojimi podnebnimi razmerami.
rjuha
Savana je suho travišče in kopenski ekosistem, ki ga najdemo sredi džungle in puščave. Obstajajo različne vrste savan, najbolj značilne pa so afriške.
Kar zadeva rastlinstvo savan, obstaja trava različnih rodov in vrst ter malo dreves. Živali se razlikujejo glede na regijo. Najbolj znana je afriška, s sortami živali, kot so nosorogi, žirafe, gnuji, hijene in zebre.
Stepa
Stepa je regija, ki je zelo podobna savani, vendar z nasprotnimi podnebnimi razmerami. Čeprav je ta kopenski ekosistem, savana, povezan s toploto in bližino vročih puščav, je stepa pokrajina, povezana s hladnimi puščavskimi območji.
Tudi v tem primeru je stepa kot v svojem toplem nasprotju regija, kjer prevladujejo flora grmičevje in grmičevje. Nekatere pomembne stepe najdemo v Zaragozi in Almeriji v Španiji, na Velikih ravninah južne Kanade v Patagoniji v Argentini.
Konji, krti, ženske in žerjavi, stepski orli so nekatere živali, ki jih pogosto najdemo v teh biomih.
Zmerna travišča in barja spadajo v kategorijo step.
Puščave
Puščave so tisti kopenski ekosistemi, katerih življenjske razmere so ostrejše in so zato najmanj poseljene regije sveta.
Obstajata dve vrsti puščav, skalnata in peščena, prva pa je značilna za znane puščave, kot je npr
Dve največji puščavi na svetu sta Arktika in Antarktika, sledi puščava Sahara, največja puščava z vročim peskom, Arabska puščava in Avstralska puščava, slednja pa tudi peščena puščava.
Primeri skalnatih puščav sta puščava Chihuahuan in puščava Atacama v Mehiki oziroma Čilu.
Nekatere značilne živalske vrste puščave so škorpijon, kamela, gazela, kojot in različne vrste plazilcev in kač. Tudi številne ptice, kot so jastrebi in drugi smetarji, so doma v teh regijah.
Gozdovi
Gozd je še eden glavnih kopenskih ekosistemov. V gozdni klasifikaciji so tako zmerno listavci kot tudi tajge, ki jih pogosto najdemo v Evropi, v delih Severne Amerike in na Kavkazu, pa tudi vlažni tropski gozdovi, značilni za tropske in subtropske regije planeta, ki poznamo kot džungla.
Džungle
Najpomembnejši primeri te vrste kopenskih ekosistemov, ki jih imenujemo džungla, najdemo v osrednjem delu Afrike, v jugovzhodni Aziji ter v središču in jugu ameriške celine, pri Amazonki, ki je v Braziliji 65% in džungla Lacandona v Mehiki in Gvatemali kot značilni primeri.
V džungli najdemo dve tretjini svetovnih živalskih in rastlinskih vrst, čeprav zasedajo majhen del vseh bivalnih površin, močno pa jih ogroža tudi krčenje gozdov, ki ga povzroča človek.
Gozdne živali se zelo razlikujejo glede na regijo, vendar so primati, termiti, različne vrste kač in velike mačke edinstveni za džunglo.
Gozdovi
Raznoliki gozdovi so ekosistemi, ki so nato razvrščeni po različnih vrstah, severnem gozdu, hladnem podnebju, zmernem gozdu, sredozemskem gozdu in gorskem gozdu.
Rastlinske vrste so v evropskih gozdovih najrazličnejše, med njimi so najbolj razširjeni borovci in jelke, hkrati pa tudi hrast plute.
Živali segajo od jelenov, medvedov, volkov in različnih vrst ptic, kot so sove, vse zelo značilno za gozdove Evrope in Severne Amerike.