Že nekaj časa sem naložil dokumentarce na stran in to mi je bilo tako všeč, da si je zaslužil biti v eko stvareh, to je zgodba človeka, ki se nekega dne odloči, da bo imel življenje brez toliko, brez toliko vpliva, brez toliko stroškov, še eno življenje počasi, brez potrebe po blagi porabi, brez toliko embalaže, brez toliko smeti in brez toliko odpadkov.

Počutila sem se popolnoma identificirano, saj sem tudi sama v mnogih točkah sledila podobnemu procesu v svojem življenju in tudi kot v dokumentarnem filmu je bila družina globoko vpletena, ko se spremeni in začne delati ostalo, se tudi spremeni, skratka, vidim, da se splača. Škoda, če pustimo supermarket za komercialnimi izdelki, plastika ni vrtnica, vendar ni nemogoče, saj nas je veliko na tej poti.