Psihobiotika: bakterije, ki zdravijo depresijo

Thomas Alvaro Naranjo

Nekateri probiotiki in prebiotiki povzročajo spremembe v našem vedenju do te mere, da delujejo kot psihotropna zdravila. Ali veste, kateri so?

Psihobiotiki veljajo za naravna nevrokemična zdravila, ker dokazano vplivajo na njihove čustvene ali duševne motnje.

Bakterijska flora zaznamuje vaša čustva

Ko se mikrobiota spremeni, lahko pride tudi do sprememb v čustvih in vedenju.

Razmerje med hrano in mikrobioto je dvosmerno. Ko se bakterijska sestava spremeni, se spremenijo želje glede enega ali drugega živila. In zgodi se tudi obratno. Spremembe v prehrani spreminjajo našo floro.

Bakterijsko floro najlažje spremenimo z jemanjem probiotične hrane, ki vsebuje žive mikroorganizme, ki jo tvorijo. Najdemo jih v kislih kumaricah, začinjenih oljkah, misu, kislem zelju, figah ali vodnem kefirju in kombuči …

Na mikrobioto lahko delujete tudi tako, da jemljete prebiotike, ki vsebujejo neprebavljive hranilne snovi, vendar hranijo mikroorganizme črevesne flore. Med drugim so v polnozrnatih žitaricah, bučkah, cvetači, čebuli, banani in slivi.

Ti probiotiki (Bifidobacterium infantis, Bacillus ali Streptococcus …) ob jemanju ustrezne količine hrane ali dodatkov koristijo bolnikom, ki jih prizadenejo duševne ali čustvene motnje, saj proizvajajo snovi, kot je serotonin, z anksiolitičnimi in antidepresivnimi učinki.

Probiotični dodatki pri zdravih prostovoljcih so bili dokazani tudi v kliničnih preskušanjih za izboljšanje ravni psihološkega stresa , jeze in sovražnosti, tesnobe in depresije.

9 psihobiotičnih živil: uravnotežite svojo mikrobioto

Niso pa vsi probiotiki in prebiotiki enaki in večina ne kaže jasnih in aktivnih psihobiotičnih učinkov. Oboje je treba jemati zmerno in v uravnoteženi prehrani, saj lahko na primer prevelik odmerek prebiotikov povzroči tesnobo .

Mikrobiologi z univerze Yale (ZDA) so pokazali, da lahko banane, jabolka in rozine povečajo raznolikost flore in mlečne kisline.

Ni več jogurt. Glavna razlika je v tem, da ima med drugimi zdravimi bakterijami tudi Lactobacillus kefiranofaciens, kar bo povečalo raven triptofana in serotonina, prenašalcev dobrega počutja.

Zahodna prehrana (z veliko maščob, z malo vlaknin) povzroča povečanje toksinov, lipopolisaharidov (LPS), kar lahko povzroči tesnobo, depresivne simptome ali izgubo spomina . Živila, ki blagodejno vplivajo na mikrobioto in LPS, so: čokolada, kava, zeleni čaj, jagode in predvsem kurkuma.

Zdravje črevesja je v veliki meri odvisno od prispevka vlaknin , ki hranijo floro. Našli ga bomo predvsem v polnozrnatih žitaricah, pa tudi v sadju in zelenjavi.

Ta pijača, ki jo pripravimo iz fermentacije glive, vsebuje probiotični sev Gluconacetobacter xylinus, ki pomaga proizvajati veliko količino aminokislin in encimov, ki so zelo koristni za pravilno delovanje celotnega sistema.

Je glavna sestavina japonske kuhinje. Ta pasta iz fermentirane soje je med ključnimi probiotičnimi živili .

7. Kislo zelje

V tem fermentiranem zelju so velike količine probiotičnih bakterij , kot sta Lactobacillus in Bifidobacterium, ki obnovijo črevesni pH in izboljšajo absorpcijo hranil.

So bogati s fermentacijskimi elementi iz lastnih mikroorganizmov.

Je odličen probiotik, poln številnih bakterij. Dokazano vpliva na dozorevanje otrokovega imunskega sistema ter dolgoročni nevronski in kognitivni razvoj osebe.

Dodatki: po en za vsako težavo

Predpisovanje dodatkov ali živil, bogatih s specifičnimi psihobiotiki, je bolj naraven medicinski način za odpravljanje nekaterih motenj.

• Lactobacillus rhamnosus . S pomirjujočim učinkom za primere tesnobe, akutnega stresa in bolečine.
• Lactobacillus casei. Ugotovili so, da je koristen pri zdravljenju kronične utrujenosti.
• Bifidobacterium infantis. Pomaga normalizirati spremembe v vedenju in je lahko koristen v primerih depresije.
• Bacil. Proizvajajo dopamin, katerega pomanjkanje je povezano s primeri utrujenosti in pomanjkanja pozornosti.
• Lactobacillus acidophilus. Izstopa z odličnim analgetičnim delovanjem.

5 sovražnikov mikrobiote

Nekatere navade lahko poškodujejo floro in na koncu vplivajo na naše čustveno ravnovesje.

1. Preveč sladkorja. Povzroča prekomerno fermentacijo ogljikovih hidratov ter povzroča tesnobo in razdražljivost.
2. Aditivi za živila. Tako kot druge sestavine predelane hrane imajo učinek "detergenta" in spreminjajo razmerje med črevesno sluzjo in bakterijami, s tem da lahko povzročijo vnetje in debelost.
3. Stres. Spremeni črevesne mikrobe. Poleg tega tako kot antacidi zmanjšuje želodčno kislost, kar vpliva na duševno zdravje. Ingver, cimet in sladki koren seveda pomagajo uravnotežiti te ravni.
4. Zaprtje. Tretji dan povzroči znižanje koncentracije Lactobacillus in Bifidobacterium ter povečanje anksioznosti in depresivnih simptomov.
5. Antibiotiki. Če jih nismo prisiljeni jemati, obstajajo naravni baktericidi, ki flori ne škodujejo, med drugim olje origana, olje čajevca, oljčni list in česen.