V Južni Ameriki je več kot 300.000 hektarjev zemlje namenjene gojenju soje za prehrano živine, medtem ko velik del prebivalstva strada. Ti podatki nam služijo, da dobimo predstavo o paradoksih, ki obstajajo pri proizvodnji in distribuciji hrane. Potovanje o hrani in globalizaciji, ki zbira pričevanja kmetov, ribičev in direktorjev velikih podjetij z enim samim ciljem: vedeti, ali je mogoče kaj storiti za izkoreninjenje lakote v svetu.
* V mestu, kot je Dunaj, dnevno zavržemo 5 ton proizvedenega kruha. Velik del žit, iz katerih je narejen ta kruh, je uvožen iz Indije, države, kjer 200 milijonov ljudi trpi zaradi podhranjenosti.
* Na največjem afriškem kmetijskem trgu Sandagar v mestu Dakar (Senegal) najdete evropsko sadje in zelenjavo po ceni, ki je trikrat nižja od lokalnih trgov. To pomeni, da lokalni kmetje nimajo možnosti prodati svojih izdelkov in na koncu zapustijo podeželje, da se v iskanju dela izselijo v bogato Evropo, morda v rastlinjakih El Ejido, (25.000 hektarov rastlinjakov, več kot Belgija in Holland skupaj), od koder prihajajo izdelki, ki so uničili industrijo njegove domovine. V zameno pa dotrajano senegalsko kmetijstvo po ugodni ceni pridobijo evropske multinacionalke, kot je Nestle.
* V Romuniji kmetje skušajo uporabiti hibridna semena v svojih pridelkih s subvencijami. Te vrste semen niso večkrat uporabne, poleg tega pa so plodovi, ki jih dajejo, slabše kakovosti od tradicionalnih pridelkov. V vsakem primeru Evropska unija spodbuja njeno uporabo, čeprav kmetu ali potrošniku ne koristi. Ko so kmetje odvisni od teh semen, se jim subvencije umaknejo in ostanejo na milost in nemilost podjetju, ki prodaja semena. Pionir v tem primeru.
Mi krmimo, da svet sproža te in druge primere, kot so obrtni ribolov in industrijski ribolov na francoskih obalah, gojenje soje v opustošenem gozdu Južne Amerike ali implantacija neizmernih industrijskih kmetij v prvem svetu in pojasnjuje, kakšen je odnos med tovrstnimi praksami in dejstvom, da na svetu vsak dan umre več deset tisoč ljudi zaradi lakote ali posledic podhranjenosti.
Jean Ziegler , posebni poročevalec OZN za pravico do hrane med leti 2000 in 2008, je zadolžen za kontekstualizacijo vsakega primera, ki ga vidimo v dokumentarcu, v zvezi s problemom lakote v svetu.
shrani
