Ko vsi ti srečni ljudje spijo
Roy Galán
V črni luknji depresije se zdi, da se nikoli ne bo nič spremenilo. Da se bo vse nadaljevalo to sivo, to neumno. To bo še naprej tehtalo dihanje.
Depresije ne krvavijo.
Pravijo, da ste depresivni.
Ste malodušni?
Povejo vam, ker opazijo, da se ne navdušite nad istimi stvarmi, ki se jih navdušijo tudi oni.
Ker vidite strune in maske ter kulise.
In pretvarjati se moraš, da ne veš.
Načrti se vam začnejo zditi nesmiselni.
Za kaj?
Super vprašanje.
Začneš se zavleči. Ne sprejemam klica. Da grem ven ven.
Tako vam nehajo govoriti, da vas opazijo čudno.
In ljudje se te naveličajo.
To si hotel. Biti na plavajočem čolnu.
Otok, ki se malo po malo umaže.
Najprej pustiš poln pepelnik.
Nato posoda.
In nenadoma so pajki zasedli vaš prostor.
In ti je vseeno.
Nič se ne zdi pomembno.
In preveč si žalosten, da bi jokal
Želim si, da bi lahko jokal, ker bi se vsaj sam sebi smilil.
Nekaj bi si dal.
Tebi.
Lahko, pridi od tam, ne bodi neumen.
Želeti je moč, daj no, daj no.
Nesmisel, to se odnese z dobrim pohodom.
Dober kurac.
In vse poslušaš, kot da nič ne bi bilo v živo in bi bilo vse posneto.
Daš, da se ustavi. Izklopiš ga. Še enkrat vidiš.
In prihaja noč.
Najhujše so noči.
Ko vsi ti srečni ljudje spijo.
In ne moreš.
Preplavljeni ste z vsemi spomini.
Počutite se krive, ker je to odvisno samo od vas in ne.
Jutri bo drugi dan, jutri bom zagotovo našel spodbudo.
Jutri odidem.
Jutri se popravim.
Jutri pokličem.
Jutri začnem z dieto.
Jutri vse.
Toda jutri pride.
In vi ste še vedno isti duhovi ujeti.
Ko se obrnete na kemijo, niste več vi.
Nisi več tako sramežljiv fant.
Ne tisto dekle, ki je bilo nagnjeno k melanholiji.
Toda tudi vi niste drug.
Živite v prijetni sliki, ki jo lahko vidijo drugi.
Nočeš več iz okvirja.
Ni več nevarnosti.
Vsi smo bili fantje in deklice.
Vsi se veselimo objema, ko pridemo domov.
Lepo dekle, kako lepa je risba.
Lep moj, kako dober.
Vsi smo igrali in svetu je bilo vseeno, kaj si mislimo.
Tudi nama je bilo vseeno.
Samo igrali smo se s kosom vrvi in palico ter kobilico.
Včasih smo bili in smo bili.
In če ste bili nekaj, ste lahko spet.
Zapri oči.
Otrok si.
Ste dekle.
Ni pomembno, kaj misliš.
Vseeno je, kaj si mislijo.
Sem veljaven.
Sem vreden tega.
Ker sem živ, čeprav ne vem, za kaj.
Tako kot jokajoče vrbe.
Gosenice in alge.
Vse zibano v tej neverjetni neskončnosti.
Odpri oči.
Hudiča
Kako dobro.
Jaz sem še vedno tukaj.
Samo enkrat.
Koliko jelenov se bo rodilo danes?
