Kako vam pomagati, če imate mejno osebnostno motnjo

Mª José Muñoz

Ljudje z mejnimi osebnostmi redko skrbijo za potrebe drugih, čeprav zahtevajo, da drugi podpirajo njihove, v službi ne zdržijo dolgo in so zelo občutljivi na zavrnitev. Kako vam lahko pomagamo?

Založen

V nekem obdobju svojega življenja, bodisi v službi, družini ali med prijatelji, smo vsi naleteli na nekoga, čigar vedenje smo označili za skrajno sebičnost. Lahko gre za osebo z mejno osebnostno motnjo (BPD). Če jih želimo zaznati in jim pomagati, moramo biti zelo pozorni na njihove načine izražanja in vedenja.

• Delujejo, ne da bi mislili na druge. So tipični razred ljudi, ki brez besed in brez vprašanja za mnenje po lastni volji prevzamejo poveljevanje in spreminjajo televizijske kanale. Kdo bo vedno izbral najboljše mesto ali sedež. Da se v nenehnem sporočilu "tvoje je moje" počutijo lastniki stvari drugih, ne pa obratno, in da redko skrbijo za potrebe drugih, čeprav jih morajo drugi podpirati tvoja.

Odpravijo se na svoj bal in ob pritožbah svojih spremljevalcev ne bodo čutili nobene vrste sramu ali obžalovanja.

• Običajno zelo službeno menjajo službo, bodisi zato, ker so odpuščeni ali ker odhajajo.
• Skoraj vedno govorijo v množini: "dosegli smo, storili smo, to se nas je dotaknilo", pri čemer se nanašajo na nek dosežek družinskega člana, partnerja ali prijatelja.
• Običajno počnejo ali poskusijo marsikaj, ker jim je nekdo povedal, četudi ne vedo, ali jim je všeč ali jim ni všeč, ali je to primerno za situacijo.

Če nekatere posledice njihovih dejanj na njih ne vplivajo čustveno ali finančno, ne bodo odgovorni za negativne učinke, ki jih imajo na ljudi okoli njih.

• Vendar so pretirano občutljivi na zavrnitve, četudi tega ne kažejo, saj jih doživljajo kot uničenje enotnosti z drugimi, v katerih so preživeti. Brezno je nameščeno proti praznini.

Spremljanje ljudi z mejno osebnostno motnjo

Delo, ki ga lahko opravimo s tovrstnimi ljudmi, je v bistvu, da jim pomagamo vzpostaviti miselno ločitev te simbiotske enote, ki je narejena dva za drugim (med njimi in drugimi) in za katero menijo, da je najboljši način identitete.

Če med seboj in drugimi ni delitve, se individualna razlika izbriše in pod enakimi pogoji ni mogoče ustvariti niti izmenjav niti možnosti skupne rabe. Jaz je odtujen od drugih. Kako vam lahko pomagamo ločiti sebe?

• Tisočkrat se morate sklicevati na osebo, da se vprašate, kaj hočejo ali zmorejo, ne da bi se zatekli k drugim.

Spodbuditi jih moramo, da izračunajo učinke tega, za kar se odločijo, in poskušajo predvideti občutke, ki jih lahko ustvari.

• Poudarite razliko med njihovimi dosežki, odločitvami in priložnostmi ter tistimi, ki so dosegli tiste, ki jih obkrožajo. Izboljšajte svoje individualne vire, brez zamenjave z drugimi.
• Spodbujajte idejo izmenjave. Če nekaj prejmete, morate tudi nekaj prispevati v zameno. Ni se vredno zanihati, če nimate ničesar.

Dobro jih je opozoriti, da lahko vedno nekaj ali kaj prispevate.

• Soočeni z zavračanjem in frustracijami dobro preučite vzroke, ki so ga povzročili, in poskusite ugotoviti, ali ni to posledica našega lastnega položaja iskanja simbiotskega dvojnika v drugačnosti.
• Temeljito delajte na empatiji. Za osnovo si vzemite neko posebno ljubečo zvezo, hišnega ljubljenčka ali kaj zelo dragega, naj si predstavlja, kakšno čustveno škodo bi utrpel, če bi ga kdo prizadel ali šel mimo njega.

Primerno je vcepiti misel, da so drugi ljudje, ki čutijo in trpijo, če jih ne spoštujejo.

• Opravite neko vrsto terapije, pri kateri ne poskušajo reproducirati iskanja gurua, ki bi jih vodil k ponovni vzpostavitvi neke druge simbioze z neko dejavnostjo ali drugimi znaki. A naj ga tudi ne obnavlja s terapevtom, saj bi se le ponovil in ob najmanjšem razočaranju odšel, da bi cikel ponovno zagnal. Morala bi biti terapija, zaradi katere je delal naprej in v sebi.