Tri prehrambene reforme, ki jih potrebuje Evropa
Cristina Rodrigo
Evropski parlament ima priložnost, da stavi na trajnostni živilski sistem, ki služi boju proti podnebnim spremembam.
Do danes evropske kmetijske politike niso ustrezno obravnavale perečih okoljskih težav, dobrega počutja živali in javnega zdravja, s katerimi se srečujemo danes. Toda letošnje leto je odločilno za redefiniranje prehranskega sistema Evropske unije.
In to zato, ker ima Evropski parlament možnost (in dolžnost) spremeniti svojo kmetijsko politiko in zmanjšati netrajnostne ravni proizvodnje in porabe živalskih proizvodov.
S tem ciljem je prehranska organizacija ProVeg pod tri temeljne stebre uvrstila reforme, potrebne za spremembo evropskega prehranskega modela.
1. Sprememba modela proti podnebnim spremembam
Prvi steber trajnostnega evropskega prehranskega sistema je izkoristiti potencial rastlinske hrane. Proizvodnja teh živil zahteva manj virov in ustvarja manj emisij toplogrednih plinov kot živalska hrana.
Če bi evropsko prebivalstvo porabo živalskih proizvodov zmanjšalo za polovico, bi se emisije toplogrednih plinov iz kmetijstva zmanjšale za 25–40%.
Na enak način, ker je poraba mesa nad priporočeno na prehranski ravni in poraba zelenjavnih izdelkov pod, bi bilo treba dati prednost uživanju slednjih v jedilnicah in kavarnah javnih zavodov.
2. Zakoni v korist rastlinske hrane
Drugi steber zahteva vzpostavitev zakonodajnega okvira, ki spodbuja prehranske spremembe. V zvezi s tem je označevanje živil ključno področje za izboljšave. Evropska komisija mora zavrniti prepoved uporabe imen njihovih mesnih kolegov za alternative rastlinskega izvora. Morali bi biti sposobni naročiti in prodati zelenjavni "hamburger".
Poleg tega je mogoče s fiskalnimi ukrepi spodbuditi uživanje rastlinske hrane . Na primer znižanje davkov na sadje, zelenjavo in stročnice, pa tudi na rastlinske alternative proizvodom živalskega izvora.
3. Preoblikovanje skupne kmetijske politike
Tretji steber in najpomembnejši je prenova skupne kmetijske politike (SKP). Približno 70% kmetijskih zemljišč v Evropski uniji se trenutno uporablja za krmo živine, neposredna plačila iz SKP pa znašajo do 32 milijard EUR na leto.
Subvencije SKP bi morale prenehati spodbujati intenzivno živinorejo in začeti spodbujati trajnostno proizvodnjo hrane z obveznimi ukrepi za izboljšanje okolja, dobrega počutja živali in javnega zdravja.
Skratka, novi model prehrane Evropske unije mora nedvomno zmanjšati proizvodnjo in porabo izdelkov živalskega izvora ter spodbujati bolj rastlinsko prehrano. Le tako bomo dosegli cilje Pariškega sporazuma v boju proti globalnemu segrevanju in zgradili prehranski sistem, ki bo bolj spoštoval živali, naše zdravje in okolje.
