Nekaj ​​dni so delavci (v resnici večinoma ženske) v oblačilnem sektorju odhajali na ulice v Daki, glavnem mestu Bangladeša, pa tudi v drugih mestih. Protest velikega pomena, ki pa je bil v osrednjih medijih skoraj neopažen (kjer se običajno oglašujejo blagovne znamke oblačil, vendar naj nas ne zavajajo).

Mobiliziralo se je na tisoče ljudi, ki so nekaj dni zapored vodili proteste in zahtevali neodtujljive pravice, začenši s pravico do minimalne plače.

Oblačilna industrija Bangladeša letno ustvari skoraj 30 milijard ameriških dolarjev izvoza, kar ustreza 80% izvoznega zaslužka države, in izpolnjuje zahteve nekaterih največjih svetovnih blagovnih znamk. To je za Kitajsko drugi največji izvoznik oblačil na svetu.

Na žalost delavci že dolgo trpijo zaradi nečloveških razmer v tovarnah, delajo v klavnicah in prejemajo stradne plače.

Obljube vlade niso vredne nič, da je septembra obljubila, da se bo minimalna plača za delavce v oblačilni industriji zvišala za 8000 taka (približno 82 evrov) na mesec, kar je prvo povišanje po letu 2013! Ker bi po navedbah delavcev le majhen odstotek od več kot 3,5 milijona delavcev v tem sektorju imel koristi od takšnega povečanja.

Zato so se protestniki kljub spopadom med policijo in protestniki, ki so že povzročili smrt delavca in več deset ljudi s hudimi poškodbami, vrnili na ulice.

Oblačilci so se v torek po 9. uri začeli zbirati v Uttarkhanu in Dakhinkhanu in nadaljevali proti avtocesti Daka-Mymensingh. Ceste in avtoceste so bile z zažganimi gumami blokirane v industrijskem okrožju Savar, severno od prestolnice.

Ruhul Amin, izvršni direktor Sindikalnega centra oblačil, je za Reuters dejal, da je policija za razpršitev množice uporabila trakove, solzivec in celo curke vode.

"Policija jih je najprej poskušala prepričati s pogovorom in prošnjo, naj zapustijo ulice, da bi prevoz še naprej krožil, toda metali so kamne in opeke," pravi Tahmidul Islam, lokalni policist.

Vlada je ustanovila skupino z lastniki tovarn, voditelji sindikatov in uradniki, da bi dosegla dogovor in ugotovila, kako izpolniti zahteve delavcev.

Toda delavci niso videti prepričani in so pripravljeni nadaljevati protest, dokler njihove zahteve ne bodo sprejete.

To je le del tistega, kar je v ozadju poceni oblačil Made in Bangladesh, ki jih kupujemo v trgovinah.