V iskanju izgubljenega časa
Roy Galán
Kako dolgo živite na tem planetu?
Da pete ne daš na mokro travo.
Kako dolgo je minilo, odkar si materi rekel kaj lepega?
Da prideš k njej v hišo ali v njeno sobo brez opozorila in ji prineseš šopek marjetic ali sveder in vzameš iz rok to, kar počne, jo usedeš in pogledaš in se ji zahvališ, ker te je nahranila, ko nisi mogla.
Koliko časa je minilo, odkar ste poslušali svojega sina?
Da ga, ko ga peljete v šolo, porabite za izhod in se z njim odpravite na morje ter mu rečete, da se počutite ponosen, ker išče svoje mesto na svetu s tem, kako zapleten je svet in da se ne boji, ker ga boste vedno podpirali v vsaki odločitvi, ki jo sprejmete.
Koliko časa je minilo, odkar se nasmehnete neznancu?
Da ne naletite na nikogar in se zavedate, da ste kdo drug drugemu in se čudite, da ste tukaj in zdaj delite trenutke in resničnost.
Koliko časa je minilo, odkar si me zajebal in pogledal v oči?
Da ne začnete s sesanjem palca na nogi in na koncu spremljate, streljate navzgor in nato s svetlobno hitrostjo.
Kako dolgo se nista imela rada?
Da se ne postavite goli pred ogledalo in se gledate in se ne sovražite in si govorite, kako dobro, hvala bogu, da imam še kožo, ki me opozarja na bolečino in veke, da roženice in dlake na mojem nosu ne postanejo brez življenja ne dovolite, da mi molji zaidejo v srce.
Kako dolgo niste pisali o tem, kaj se vam zgodi?
Da ne zaprete novic, izklopite mobilni telefon, spustite vodnike, se stuširate in počešete, kot takrat, ko ste bili dober fant ali hiperaktivno dekle in sedite pred najbolj strašljivo tarčo, vi in on in začnete: počutim se sam.
Kako dolgo si nisi odpustil?
Da ne prebereš knjige in ugotoviš, da smo vsi enaki, potem pa si rečeš, da nisi ti kriv in da lahko stvari počneš veliko bolje kot Perry Smith in Dick Hickock ali madžarski poročevalec, če hočeš.
Kako dolgo si že neumen?
Da na potovanju brez potrjenih hotelov ne rečete da, da se zore ne dotaknete vratarja in ne pobegnete, da ne greste ven, ne da bi se počešali, da še več ur rečete ne več denarju.
Pozabljamo.
Pozabljamo, da nam Zemlja vsak dan daje svetlobo.
Pozabljamo, da se vsak dan vrnemo iz spanja.
Na kraj z vodo in zrakom.
Vsi.
Razen nekaterih, ki tega ne počnejo več.
Vsak dan nova priložnost.
Za potrditev življenja.
Medtem ko traja.
Ti mi povej.
Koliko časa mislite, da imate?
